Natančen izvor tega plesa še vedno ni raziskan. Že ime samo je nejasno, prvič se je pojavilo leta 1808 v Montevideu. Pomen besede pa so razlagali različno, na primer naj bi označeval boben, hrupni ples črncev ali zabavo, kmalu pa tudi ples v paru; po nekaterih teorijah pa naj bi bilo ime izposojeno iz afro-kubanske besede tangana. V Braziliji so tudi kubansko habanero imenovali tango, toda že pred prvo svetovno vojno se je iz brazilske habanere razvila milonga, kot predhodnica današnjega tanga. Ples milonga je bil na zelo slabem glasu, zato so ga skušali pod novim imenom napraviti primernega za družabni ples. Zaradi argentinskih značilnosti je postala milonga, potem ko se je spremenila v tango, bolj sentimentalna. Rojstno mesto pravega tanga je na zahodni obali La Plate v Buenos Airesu, zato tango imenujemo tudi argentinski tango. Tango je začel osvajati Evropo že leta 1907. Pariz ga je kot prva prestolnica prevzel in kultiviral. Ples je sprožil val spotike, češ da je pohujšljiv. Plesalec in komponist Camille de Rhynal ga je oblikoval v družabni ples. Zmagovito za tango je bilo leto 1912. K njegovi popularizaciji je prispeval veliko tudi film, posebno še nepozabni filmski igralec in plesalec Rodolfo Valentino. Ta ples se je pred letom 1914 po pravici imenoval argentinski tango. Takrat so namreč plesali samo oblike, ki so se razvile v Montevideu in Buenos Airesu. V Parizu in Londonu so se nato razvile plesne figure, ki se plešejo še danes.