Ptujčan Boris Farič je manj znani fotograf mlajše generacije, v čigar kratki biografiji še najbolj pritegne navedek, da se je fotografsko formiral pod mentorstvom našega znanega mojstra Stojana Kerblerja. Ta mu je gotovo sugestivno približal klasične fotografske tehnike in morda se Farič tudi zato še vedno otepa danes že povsem prevladujoče digitalizacije. Ob ogledu njegovih fotografij takoj opazimo klasični fotografski kvaliteti, poudarjeno kontrastiranje in premišljeno detajliranje.
S ciklusom Andante Grazioso se je Farič lotil fotografskega upodabljanja konj, natančneje naših znamenitih belih lepotcev. Glede na to, da jim je pred njim veliko svoje ustvarjalne pozornosti posvetil že marsikdo drug, najbolj odmevno Joco Žnidaršič, se naloga ne zdi lahka, a fotograf se je je lotil neobremenjeno in suvereno. Hkrati je njegov pogled prepoznavno drugačen in še najbolj oziroma edini stereotipni del razstave je njen glasbeno-lahkotno intonirani naslov.
Farič ne poudarja znane elegance plemenitih štirinožcev, ki jih na nobeni od fotografij ne vidimo v celoti. Namesto tega nam kaže izbrane dele njihovih teles, ki jih ob pomoči širokokotnega objektiva in kotov fotografiranja povsem izvzame iz celote in iz njih naredi samozadostne motivne enote. Avtor izpostavi mišičevje živali, mehko puhavost njihove novozrasle dlake, blagi lok nagnjenega vratu … Mlademu konju »poreže« noge in spuščeno glavo in ga tako spremeni v neprepoznavno fantastično bitje ali plišasto igračko, drugega ob drugem v enaki drži ujame »hriba«, vrat bele in črne živali … Del konjskega telesa ob stiku vratu, hrbta in noge se spremeni v nekakšno čudno goro, čez katero veter češe grivo in podi oblake. Avtor odlično ujame kosmato »pokrajino« na vrhu očesa živali, stik med krajšo, gostejšo poraščenostjo z dlako in dolgimi, prepletenimi trepalnicami, prepričljiv je tudi odrezani konjski »portret« z zamolklim lesketom v očesu.
Razstava pokaže, da je Farič opravil temeljito in estetsko fotografsko raziskavo objektov svojega zanimanja in jih z avtorskim pristopom povzdignil iz njihovega običajnega konteksta. Motive je domiselno nadgradil in jim vdahnil prav nič klišejsko poetično dimenzijo. Dokazal je, da je nadarjen avtor, zato velja njegovo delo spremljati tudi v prihodnje.